Planer v plasteh: kako povežeš leto, mesec, teden in dan

Od velike slike do konkretnega dne

Najbolj klasičen način je, da vsaka plast postane nekoliko bolj podrobna od prejšnje.

Najpomembnejše pri takšnem sistemu ni, da imaš vse štiri preglede, ampak da se informacije med njimi premikajo.

Če imaš na primer 18. aprila pomemben rok, ga najprej vidiš v mesečnem koledarju. Ko pripravljaš teden, ga preneseš v tedenski razpored in si določiš, kdaj se ga boš lotila. Na posamezen dan pa pridejo konkretni koraki, ki jih moraš narediti.

Pri tedenskem pregledu zato ne gledaš samo preteklega tedna, ampak tudi mesečni koledar in preveriš, kaj prihaja.

Nekatere stvari je bolje organizirati po področjih

Ni vse vezano na določen datum. Prenova stanovanja, učenje jezika, urejanje financ ali načrtovanje potovanja so projekti, ki lahko trajajo več tednov ali mesecev, zato jih ni smiselno vsak dan prepisovati v koledarski del.

Takšne vsebine je pogosto lažje razdeliti po področjih, na primer:

• služba,

• dom,

• finance,

• zdravje,

• potovanja,

• osebni projekti.

Koledarski del planerja tako ostane namenjen stvarem, ki se zgodijo ob določenem času, projektni del pa hrani informacije, ki jih potrebuješ skozi daljše obdobje.

Če si planer sestavljaš sama, lahko v konfiguratorju dodaš ločene razdelke za finance, zdravje, potovanja ali Seznam projektov, z zavihki pa poskrbiš, da do njih prideš brez nepotrebnega listanja.

Barve uporabi za hiter pregled, ne za dodatno delo

Barvno označevanje je lahko uporabno predvsem takrat, ko imaš več različnih področij življenja, ki se pojavljajo v istem tednu.

Ena barva je lahko namenjena službi, druga družini, tretja osebnim obveznostim. Tako že ob hitrem pogledu na stran vidiš, kaj ti bo v določenem tednu vzelo največ časa.

Ni pa treba iz tega narediti zapletenega sistema. Če moraš pred vsakim zapisom razmišljati, kateri od sedmih markerjev potrebuješ, barve ne pomagajo več pri preglednosti.

Tri ali štiri kategorije so običajno več kot dovolj.

Planiraš lahko tudi glede na energijo, ne samo glede na čas

Koledar ti pove, koliko časa imaš, ne pove pa nujno, koliko energije boš imela.

Zato nekaterim pomaga, da ob posameznem dnevu na hitro označijo tudi svoje počutje, spanec ali raven energije. Po nekaj tednih lahko začneš opažati vzorce, ki jih med vsakodnevnim tempom sicer hitro spregledaš.

Morda ugotoviš, da so ponedeljki redno bolj naporni, da po slabšem spancu težje opravljaš zahtevnejše naloge ali da imaš določene dni več prostora za delo, ki zahteva koncentracijo.

Če želiš takšne stvari spremljati bolj sistematično, lahko v planer dodaš strani Počutje, Spanec ali Mentalno zdravje. Ni pa treba beležiti vsega naenkrat – eno preprosto merilo ti pogosto pove več kot pet sledilnikov, ki jih po dveh tednih nehaš izpolnjevati.

Planer lahko shrani tudi del leta, ne samo obveznosti

Če planer uporabljaš redno, se lahko skozi leto spremeni tudi v majhen osebni arhiv.

Vanjo lahko shraniš fotografijo, vstopnico, listek iz restavracije, otrokovo risbo ali kratko opombo o dogodku, ki si ga želiš zapomniti. Ni treba, da planer postane scrapbook; že nekaj takšnih drobnih stvari je ob koncu leta prijetno ponovno najti.

Če rada shranjuješ manjše papirnate spomine, pride prav žepek na koncu planerja ali nekaj praznih strani za zapiske in lepljenje.

Kdaj je bolje imeti dva planerja?

Včasih je ena plast življenja preprosto prevelika, da bi jo bilo smiselno stlačiti v isti planer.

Učiteljica ima lahko na primer ločen pedagoški rokovnik za delo in osebni planer za domače obveznosti. Družina ima lahko skupni stenski koledar, vsak družinski član pa še svoj planer.

Podobno so lahko knjige, finance ali večji projekt dovolj velika tema za svoj zvezek. Če rada spremljaš branje, lahko več idej najdeš tudi v članku o tem, kako voditi bralni dnevnik.

Pri več sistemih pomaga eno pravilo: stvari, vezane na datum, naj imajo eno glavno mesto. Tako ne preverjaš treh različnih koledarjev, da bi ugotovila, kaj se dogaja v petek.

Kako sestaviš sistem brez nepotrebnega kompliciranja

Ni treba že prvi dan dodati letnega načrta, projektnih strani, sledilnikov in petih različnih razdelkov. Najprej poglej, kje se ti organizacija trenutno najpogosteje zatika.

Če pozabljaš roke, potrebuješ boljši pregled prihodnjih datumov. Če so zapiski raztreseni povsod, potrebuješ stalno mesto zanje. Če imaš občutek, da opravljaš ogromno stvari, vendar se pri pomembnih ciljih nič ne premakne, ti bo morda koristil letni ali mesečni pregled.

Dodaj eno plast, ki rešuje konkreten problem, in jo nekaj časa uporabljaj. Če potrebuješ še kaj, lahko sistem vedno razširiš.

V konfiguratorju lahko pred naročilom pregledaš izbrane strani in sestaviš planer tako, da vsebuje ravno toliko plasti, kot jih dejansko potrebuješ.