Bralni dnevnik za otroke
Pri otrocih naj bo bralni dnevnik predvsem dovolj preprost, da zaradi njega branje ne postane dodatna domača naloga.
Mlajši otrok lahko več nariše in manj napiše, starejši pa postopoma dodaja obnovo, razmišljanje o likih in svoje mnenje. Pomembneje od dolžine zapisa je, da otrok o prebranem nekaj pove s svojimi besedami.
1.–3. razred
Pri mlajših bralcih je dovolj zelo kratek zapis:
naslov knjige,
ime avtorja,
risba najljubšega prizora ali lika,
preprosta ocena z zvezdicami ali obrazi,
en stavek: »Najbolj mi je bilo všeč …«
Pri naslovu ali drugih podatkih lahko seveda pomaga odrasla oseba.
4.–6. razred
Ko otrok že bolj samostojno bere in piše, lahko dnevnik vsebuje nekoliko več:
glavne osebe,
kraj dogajanja,
kratko obnovo v nekaj stavkih,
najljubši del zgodbe,
kaj bi v zgodbi spremenil ali spremenila,
oceno knjige.
Tudi tukaj zapis ni treba spreminjati v šolski spis. Če je cilj razvijanje bralne navade, naj bo poudarek predvsem na vsebini in razmišljanju o knjigi, ne na popolnem zapisu.
7.–9. razred in srednja šola
Starejši bralci lahko začnejo zapis povezovati tudi s temami in svojim mnenjem:
Kaj je glavna tema knjige?
Kakšno sporočilo sem v njej prepoznal oziroma prepoznala?
Kateri citat mi je ostal v spominu in zakaj?
Kaj menim o ravnanju glavnega lika?
S katero drugo knjigo ali filmom bi jo lahko primerjal oziroma primerjala?
Bi jo priporočil oziroma priporočila vrstnikom?
Takšni zapisi pridejo prav tudi pozneje, če mora otrok knjigo predstaviti pri domačem branju, saj so osnovne informacije in njegovo mnenje že zbrani na enem mestu.