Redovalnica za učitelje: številčna, opisna ali brez nje?

Številčna, opisna ali brez redovalnice?

Kako si urediti številčno redovalnico

Pri številčni redovalnici ni največji problem zapisati oceno, ampak poskrbeti, da čez nekaj mesecev še vedno veš, kaj posamezna številka pomeni.

Poleg ocene je zato koristno zapisati tudi datum in način ocenjevanja. Uporabiš lahko kratke oznake, ki jih razumeš na prvi pogled, na primer P za pisni preizkus in U za ustno ocenjevanje, ali pa si pripraviš svoje oznake za druge načine ocenjevanja.

Pri predmetih v osnovni šoli je koristno spremljati tudi število pridobljenih ocen. Po trenutno veljavnem pravilniku mora učenec pri predmetu z največ dvema urama tedensko pridobiti najmanj dve oceni v šolskem letu, pri predmetu z več kot dvema urama tedensko pa najmanj štiri; ocene morajo biti pridobljene z različnimi načini ocenjevanja.

Če poučuješ več oddelkov, se splača učence v papirnem pregledu zapisati v enakem vrstnem redu kot v sistemu, ki ga uporablja šola. Tako je kasnejše preverjanje precej hitrejše in manj je možnosti, da kakšno oceno pripišeš napačni vrstici.

Kako voditi opisno redovalnico

Opisna redovalnica je uporabna predvsem zato, ker ti omogoča, da opažanja zbiraš sproti, namesto da bi se ob koncu obdobja poskušala spomniti razvoja vsakega učenca.

Najbolj uporabni so konkretni zapisi. Namesto splošnega »dobro bere« si lahko zapišeš na primer:

»Bere tekoče, pri daljšem besedilu občasno izgubi vrstico.«

Tak zapis ti čez nekaj mesecev pove bistveno več in omogoča primerjavo z novejšimi opažanji.

Pomaga tudi, če:

• opažanja datiraš,

• zapisuješ konkretno vedenje oziroma dosežek in ne splošnega vtisa,

• enkrat mesečno na hitro preveriš, pri katerih učencih imaš zelo malo zapisov,

• pri poznejšem zapisu pogledaš prejšnjega in opaziš napredek.

Opisna ocena mora izražati doseganje standardov znanja, zato je tudi pri lastnih sprotnih zapiskih koristneje beležiti konkretne dosežke kot zelo splošne osebnostne opise.

Rutina, ki prepreči lovljenje ocen ob koncu obdobja

Redovalnica je najbolj uporabna, če jo vodiš dovolj sproti, da pred konferenco ne sestavljaš celotnega obdobja za nazaj.

Preprost ritem je lahko takšen:

1. Na začetku leta uredi seznam učencev, da ga kasneje ne dopolnjuješ med ocenjevanjem.

2. Ocene oziroma delovna opažanja vpiši čim prej, dokler še veš, na kaj se zapis nanaša.

3. Enkrat mesečno preglej vrzeli in preveri, ali pri katerem učencu oziroma predmetu potrebuješ več informacij.

4. Pred zaključkom ocenjevalnega obdobja naredi še celoten pregled, da te manjkajoče informacije ne presenetijo v zadnjem tednu.

V šolskem letu 2026/27 se prvo ocenjevalno obdobje v osnovni šoli zaključi 29. januarja 2027. Vse pomembne datume smo zbrali tudi v članku šolski koledar 2026/27.

Ali ob e-redovalnici sploh potrebuješ papirnato?

Ne nujno.

Če ti elektronska redovalnica šole že daje dovolj dober pregled in vanjo sproti vpisuješ vse potrebno, bi dodatno prepisovanje istih informacij na papir lahko pomenilo samo dvojno delo.

Papirna različica pride bolj prav učiteljem, ki želijo imeti pri roki hiter osebni pregled med poukom ali prostor za delovne zapiske, ki jih kasneje uredijo v sistemu šole.

Pomembna je tudi razlika med osebnim delovnim pripomočkom in uradno šolsko dokumentacijo. Predpisane zbirke osebnih podatkov vodi šola v svoji dokumentaciji in pri tem mora zagotoviti ustrezno varstvo osebnih podatkov.

Zato tudi osebnega pedagoškega dnevnika z imeni, ocenami ali drugimi podatki o učencih ne puščaj na mestu, kjer bi bil dostopen drugim, in ga ne fotografiraj ali deli tako, da bi bili podatki učencev vidni.

Kaj pa kontakti staršev?

Če imaš v svojem delovnem sistemu tudi seznam kontaktov, naj bodo na njem samo podatki, ki jih za svoje delo dejansko potrebuješ in jih smeš uporabljati v skladu s pravili svoje šole.

Za izlete, dežurstva ali druge situacije je hiter dostop do ustreznega kontakta lahko zelo praktičen, vendar je pri takšnih podatkih še posebej pomembno varno shranjevanje.

V naših pedagoških dnevnikih je na voljo tudi Seznam učencev, ki ga lahko uporabiš glede na način dela in pravila svoje ustanove.

Redovalnica v pedagoškem dnevniku po meri

Če ti pripravljene različice ne ustrezajo, si lahko pedagoški dnevnik sestaviš tudi sama v orodju Sestavi svoj planer.

V skupini Za učitelje lahko med drugim izbiraš med:

• številčno redovalnico,

• opisno redovalnico,

• seznamom učencev,

• govorilnimi urami,

• roditeljskimi sestanki,

• stranmi za ocenjevanje.

Tako lahko dnevnik vsebuje samo tiste strani, ki jih pri svojem delu dejansko uporabljaš. Nekatere nove strani si lahko pred naročilom ogledaš tudi na strani Novosti.

Če nisi prepričana, katera različica ti najbolj ustreza, preveri še vodnik kako izbrati pedagoški dnevnik. Za vrtce, šole in druge ustanove, ki naročajo več izvodov, so informacije zbrane na strani cene za ustanove.