Pedagoški dnevnik 2026/27: kaj mora imeti in kako izbrati

Kaj naj vsebuje dober pedagoški dnevnik?

Pedagoški dnevnik, pedagoški rokovnik in učiteljski planer so različna poimenovanja za isti tip osebnega delovnega pripomočka. Namenjen je temu, da imaš načrtovanje šolskega leta, termine, zapiske in informacije, ki jih potrebuješ pri vsakodnevnem delu, zbrane na enem mestu.

Pri izbiri preveri predvsem, ali vsebuje:

• pregled celotnega šolskega leta, da večje dogodke in roke vidiš dovolj zgodaj,

• več urnikov, ker se razpored med letom pogosto spremeni,

• mesečne in tedenske strani za načrtovanje pouka, terminov in opravil,

• prostor za govorilne ure, roditeljske sestanke in konference,

• primerno redovalnico, če jo želiš uporabljati tudi na papirju,

• dovolj prostora za zapiske, ki se med šolskim letom skoraj vedno naberejo.

Pedagoški dnevnik je pri tem osebni pripomoček za organizacijo dela in ne nadomešča uradne dokumentacije, ki jo šola vodi v svojih sistemih.

Kateri pedagoški dnevnik je primeren zame?

Najhitreje lahko izbiro zožiš glede na vrsto dela.

Če si med dvema možnostma, je običajno odločilno prav vprašanje, katero vrsto redovalnice potrebuješ in za koliko učencev.

Razredni pouk: opisna ali številčna redovalnica?

V rednem programu osnovne šole se v 1. in 2. razredu znanje ocenjuje opisno, od 3. razreda naprej pa številčno.

Zato je pri razrednem pouku izbira precej preprosta.

Za 1. in 2. razred je primeren pedagoški dnevnik z opisno redovalnico. Pri vsakem učencu imaš več prostora za sprotna opažanja po predmetih, zato nisi omejena samo na polje za številčno oceno.

Za 3., 4. in 5. razred lahko izbereš pedagoški dnevnik s številčno redovalnico, kjer je redovalnica pripravljena za do 30 učencev.

Če vodiš kombinirani oddelek, želiš obe vrsti redovalnice ali imaš zelo specifičen način dela, je lahko bolj smiselno, da si dnevnik sestaviš sama v orodju Sestavi svoj planer.

Več o tem, kako se razlikujeta številčna in opisna različica ter kako ju uporabljati skozi leto, najdeš v članku redovalnica za učitelje.

Predmetni pouk: pomembno je število učencev

Pri predmetnih učiteljih se način dela precej spremeni, saj praviloma ne spremljaš enega razreda, ampak več oddelkov.

Zato je redovalnica zasnovana za en predmet in večje število učencev.

Dnevnik za predmetni pouk v OŠ ima prostor za do 240 učencev, dnevnik za srednješolske učitelje pa za do 300 učencev.

Pred naročilom si zato na hitro seštej učence v vseh oddelkih, ki jih želiš voditi v papirni redovalnici.

Če imaš na primer pet oddelkov po 26 učencev, spremljaš skupaj 130 učencev in imaš pri različici za predmetni pouk še precej rezerve.

Če pa poučuješ dva predmeta in želiš za oba voditi ločene ocene na papirju, preveri, ali ti ena redovalnica za en predmet sploh zadostuje. V takem primeru je lahko bolj praktičen planer po meri.

Kdaj izbrati pedagoški dnevnik brez redovalnice?

Če vse ocene sproti vodiš v elektronskem sistemu šole, nima veliko smisla istih podatkov še enkrat prepisovati na papir samo zato, ker je redovalnica vključena v dnevniku.

Pedagoški dnevnik brez redovalnice ohrani strani za organizacijo šolskega leta, vendar brez dela, ki ga morda že opravlja elektronski sistem.

Primeren je lahko za:

• učitelje, ki ocen ne želijo podvajati na papirju,

• učitelje podaljšanega bivanja,

• svetovalne delavce,

• knjižničarje,

• učitelje, ki delajo na več šolah,

• druge strokovne delavce, ki potrebujejo predvsem organizacijski del planerja.

Vključuje tudi seznam učencev, strani za roditeljske sestanke, konference, govorilne ure, ocenjevanje in komunikacijski zapisnik ter dodatni prostor za mesečne zapiske.

Kaj pa vzgojiteljice?

Za vrtec je pripravljen ločen vzgojiteljski planer.

Ker pri delu v vrtcu ne gre za enak sistem ocenjevanja kot v šoli, redovalnice nima. Namesto nje vsebuje strani, ki so bolj uporabne pri delu s skupino, med drugim:

• seznam otrok,

• informacije o otrocih,

• govorilne ure,

• roditeljske sestanke,

• mesečne zapiske oziroma evalvacijo.

Tedenski razpored je prilagojen področjem dela, zato se tudi osnovna notranjost razlikuje od klasičnega učiteljskega planerja.

Kaj je vključeno v pedagoške dnevnike?

Natančna vsebina se med različicami nekoliko razlikuje, osnovna struktura pa je podobna.

Na primeru dnevnika za razredni pouk s številčno redovalnico najdeš:

Uvodne strani z letnimi cilji, kontakti, seznamom želja, načrtom šolskega leta, štirimi urniki, letnim in vizualnim koledarjem.

Mesečni del vsebuje mesečne uvode in koledar, da lahko pomembne termine vidiš ločeno od tedenskega načrtovanja.

Tedenski razpored izbereš glede na svoj način dela. Na voljo so različice po dnevih oziroma po urah.

Pedagoške strani vključujejo med drugim seznam učencev, roditeljske sestanke, konference, govorilne ure, ocenjevanje, komunikacijski zapisnik, vedenjske dogodke, redovalnico, izlete, dogodke in tekmovanja.

Na koncu je še dodaten prostor za zapiske.

Pri izbiri posamezne različice vedno preveri stran izdelka, saj se število in vrsta specializiranih strani prilagajata namenu dnevnika.

Papir in izdelava

Pedagoški dnevniki so izdelani v velikosti A5 (148 × 210 mm), zato ponujajo dovolj prostora za pisanje, hkrati pa niso preveliki za vsakodnevno prenašanje.

Notranjost je tiskana na 120 g/m² papir, platnice so iz 2 mm lepenke z mat laminacijo, kovinska spiralna vezava pa omogoča, da dnevnik odprt leži ravno na mizi.

Oblikovani in izdelani so v Sloveniji.

Kaj izbereš ob naročilu?

Pri naročilu ne izbiraš samo platnice, ampak tudi nekaj stvari, ki precej vplivajo na uporabo.

Začetni mesec

Dnevnik vedno vsebuje 12 mesecev, začetni mesec pa izbereš sama.

Za klasično šolsko leto je najpogostejša izbira september–avgust, lahko pa začneš tudi avgusta, če se želiš na novo šolsko leto pripraviti prej, ali v katerem koli drugem mesecu.

Tedenski razpored

Izbiraš lahko med različnimi postavitvami glede na to, koliko podrobnosti želiš zapisovati skozi dan.

Če imaš veliko terminov ob določenih urah, ti bo bolj ustrezal urni razpored. Če želiš predvsem pregled opravil in dogodkov, je lahko dovolj klasična tedenska postavitev.

Dodatki

Dnevnik lahko naročiš v osnovni različici ali mu dodaš paket dodatkov, če jih želiš uporabljati pri vsakodnevnem delu.

Pri tem bi se izognila naštevanju dodatkov kot nečemu, kar »moraš« imeti. So priročni, niso pa bistveni za samo funkcijo pedagoškega dnevnika.

Šolske počitnice niso natisnjene

V planerjih so označeni uradni slovenski prazniki, šolskih počitnic pa namenoma ni med stalno natisnjenimi podatki.

Termini se lahko razlikujejo glede na vrsto šole in pri zimskih počitnicah tudi glede na območje, zato je bolj praktično, da vpišeš tiste, ki veljajo zate.

Datume za aktualno šolsko leto najdeš v članku šolski koledar 2026/27 za učitelje, za širši pregled leta pa lahko uporabiš tudi koledar 2027.

Če nobena pripravljena različica ni čisto prava

Ni nujno, da se moraš prilagoditi eni od pripravljenih različic.

V orodju Sestavi svoj planer lahko med moduli za učitelje sama izbereš, katere strani potrebuješ. Na voljo so med drugim:

• seznam učencev,

• številčna redovalnica,

• opisna redovalnica,

• govorilne ure,

• roditeljski sestanek,

• ocenjevanje,

• druge strani za organizacijo pedagoškega dela.

To je posebej uporabno pri kombiniranih oddelkih, pri poučevanju več predmetov ali takrat, ko del evidenc že vodiš digitalno in jih v planerju ne želiš podvajati.

Kdaj naročiti pedagoški dnevnik 2026/27?

Ker se dnevnik izdela po naročilu, ga ni treba kupovati več mesecev vnaprej. Izdelava običajno traja 1–2 delovna dneva, nato je treba upoštevati še dostavo.

Konec avgusta je naročil praviloma več, zato je smiselno pustiti nekaj rezerve in dnevnika ne naročati zadnji večer pred začetkom pouka.

Vse pripravljene različice najdeš v zbirki pedagoški dnevniki in učiteljski rokovniki.

Ne pozabi na varovanje osebnih podatkov

Če v pedagoški dnevnik zapisuješ imena učencev, ocene, opažanja ali kontakte, vsebuje osebne podatke.

Zato ga ne puščaj brez nadzora na mestu, kjer bi bil dostopen drugim, in ne fotografiraj strani tako, da bi bili podatki učencev vidni. Pri tem vedno upoštevaj tudi pravila svoje šole oziroma ustanove glede ravnanja z osebnimi podatki.